PAMETNI NAKUP



Temperatura vina in stopnje alkohola

Pri strežbi vina je primerna temperatura zelo pomembna. Vino, ki je postreženo pri napačni temperaturi, ne bo razvilo želenih arom in okusov ter se ne bo izrazilo v pravi luči.

Splošne temperature za strežbo posameznih vrst vina so:

peneča se vina 4–6 stopinj Celzija
sveža bela vina 8–10 stopinj Celzija
strukturna bela vina 10–14 stopinj Celzija
sveža rdeča in rose vina 10–12 stopinj Celzija
strukturna rdeča vina 16–18 stopinj Celzija

Prekomerno ohlajevanje belih vin lahko prekrije njihove arome. Če so rdeča postrežena prehladna, bodo imela plitek in grob okus.

Pomembno pa je tudi upoštevanje nekaterih dejavnikov:

❗temperatura v prostoru ❗
❗ letni čas (visoke temperature v poletnem času, če strežemo vino na terasi) ❗




Že ob dejavnikih, ki niso ekstremni, je treba upoštevati, da se vino, ko ga natočimo v kozarec, v zelo kratkem času segreje za dve stopinji Celzija.

Pred postrežbo vina pa je pomembno tudi, kako je to shranjeno. Hranjenje vina je pomembno za ohranjanje njegove kakovosti in okusa.

Vina s plutovinastim zamaškom hranimo leže, na konstantni temperaturi, približno med 12 in 15 stopinj Celzija v temnem prostoru. Ravno tako vina z navojnim zamaškom, le z razliko, da so lahko steklenice pokonci.

Za doseg zgoraj navedenih temperatur pred strežbo se poslužimo hladilnih vitrin, priporočljivo večstopenjskih (dve nastavljivi temperaturni območji) za bela in rdeča vina. Peneča se vina lahko ohladimo v posodi, tako da steklenico položimo v mešanico ledu in vode.



Stopnje alkohola v vinu se lahko razlikujejo glede na stopnjo sladkorja v grozdju in načinu pridelave vina. Alkoholna stopnja je izražena kot volumski % (vol.%) in nam pove, koliko alkohola (etanola) vsebuje določena količina alkoholne pijače.

Razpon stopenj alkohola pri vinu se giblje od približno 5,5 vol.% do 20 vol.% z obstajanjem nekaterih izjem. Lažja bela vina in roseji so navadno tudi sveži in vsebujejo med 8,5 in 12 vol.% alkohola. Sveža rdeča vina vsebujejo med 10 in 12 vol.% alkohola (Cviček PTP maks. do 10 vol.% alkohola). Polna, bolj strukturna bela vina vsebujejo med 12 in 14 vol.% alkohola. Krepkejša rdeča vina polnega telesa vsebujejo med 13 in 16 vol.% alkohola. Pri vinih z ostankom sladkorja je alkoholna stopnja odvisna od vsebnosti nepovretega sladkorja in načina trgatve (redna trgatev, pozna trgatev, izbor, jagodni izbor, suhi jagodni izbor, ledeno vino, sušeno grozdje).

Posebna, tako imenovana alkoholizirana vina zaradi dodajanja alkohola med fermentacijo ali po njej vsebujejo višjo vsebnost alkohola, v povprečju med 17 in 20 vol.%. Če je alkohol dodan med fermentacijo, se delovanje kvasovk zaustavi. S tem se poviša alkoholna stopnja in ohrani visoka vrednost nepovretega sladkorja. Primer takšnih vin so: porti, šeriji, madeire, marsale …



Vir:

  • lasten
  • sommelier 2. stopnje (interno delovno gradivo)
  • portal ovinu.si





Prijavite se na e-novice

 

Prijavite se na e-novice in ostanite obveščeni o vseh tedenskih akcijah in novostih.