PAMETNI NAKUP



Vrste vin

Vina v osnovi delimo na mirna, peneča ter likerska (alkoholizirana). Glede na barvo se mirna in peneča vina delijo na bela, rose in rdeča. Znotraj barve glede na starost vina delimo na sveža in zorena, glede na polnost okusa pa na lahka, srednje polna in polna (bogata) vina.

Navadno so lahka, sveža, suha vina karakterno bolj pitna, osvežilna in kiselkasta, z zmerno sadnostjo, enostavnejšo aromatiko, lahko z nekoliko manjšo vsebnostjo alkohola (do 12 vol.%), pridelana v posodah iz nerjavečega jekla, uživamo pa jih predvsem kot mlado oziroma mlajše vino.




Za srednje polno, sadno, suho vino je značilno, da so bolj izražene sadne in cvetne vonjave, da je manj izražena kislost in je nekoliko višja alkoholna stopnja (do 13 vol.% za bela oz. do 14 vol.% za rdeča vina), obstojnost okusa je praviloma srednja.

 

Polno, močno, suho vino je bolj bogato in pogosto tudi elegantno vino, vsebnost alkohola je do 14 vol.%, kislost je navadno manj izražena, v rdečih vinih pa je značilna izredna harmonija med sladkorji, kislinami, alkoholom in tanini; arome so zelo kompleksne oziroma večplastne in dolgo obstojne; praviloma zorenje vina poteka v lesenih posodah, staranje pa še nadaljnjih 3–5 let v steklenici.

 

Likerska (alkoholizirana) vina se navadno proizvajajo tako, da se med alkoholno fermentacijo doda vinski destilat, da se fermentacija ustavi. Posledica tega je višja končna stopnja alkohola, kar daje vinu boljšo sposobnost staranja in transporta brez nevarnosti kvarjenja. Najbolj poznana tovrstna vina so portovci in šeriji.



Po ostanku sladkorja razvrstimo vina v dve skupini:

 

Mirna vina:
suho – do 9 g/l sladkorja (kislin ne sme biti več kot 2 g/l pod koncentracijo sladkorja), polsuho – do 18 g/l sladkorja (kislin ne sme biti več kot 10 g/l pod koncentracijo sladkorja), polsladko – od 18 do 45 g/l sladkorja, sladko – nad 45 g/l sladkorja

 

Peneča vina:
popolnoma suho (brut nature) – do 3 g/l sladkorja, izjemno suho (extra brut) – do 6 g/l sladkorja, zelo suho (brut) – do 12 g/l sladkorja, suho (extra dry) – 12–17 g/l sladkorja, polsuho (sec) – 17–32 g/l sladkorja, polsladko (demi sec) – 32–50 g/l sladkorja, sladko (doux) – nad 50 g/l sladkorja



Vina delimo tudi po kakovosti:

vrhunsko vino ZGP, kakovostno vino ZGP, vino PTP – priznano tradicionalno poimenovanje (cviček, teran, metliška črnina, belokranjec), deželno vino PGO, (namizno) vino.

 

Vrhunska vina razvrstimo po načinu trgatve:

redna trgatev – 83 ºOe, pozna trgatev – 92 ºOe, izbor – 108 ºOe, jagodni izbor – 128 ºOe, ledeno vino -– 128 ºOe, suhi jagodni izbor – 154 ºOe, slamno vino (vino iz sušenega grozdja), arhivsko vino.

 

Vina posebnih kakovosti od poznih trgatev, ledenega vina (grozdje se pusti na trti pod lediščem, da zamrzne, kar zmanjša raven vode po odmrzovanju) do suhega jagodnega izbora so praviloma slajša do zelo sladka. Takšna vina so v kombinaciji z nepovretim sladkorjem ekstraktno bogatejša in posledično zelo kompleksna v aromatiki in okusu.

 

* ºOe (merska enota za sladkor v grozdju)



Vir:

  • lasten
  • sommeliersko gradivo (dr. Mojmir wondra), (doc. dr. Tatjana Košmerlj)





Prijavite se na e-novice

 

Prijavite se na e-novice in ostanite obveščeni o vseh tedenskih akcijah in novostih.

Ta stran uporablja piškotke, tudi tretjih strani, za pošiljanje oglaševanja in storitev v skladu s tvojimi preferencami.